Lpicanska čreda in del kompleksa hlevov

Notranjost hlevov

Lipicanska žrebeta so temna, po nekaj letih pa po večini postanejo beli ali sivi konji

Lipicanec je eden najboljših terenskih konj. V naši okolici je veliko čudovitih, raznolikih terenov, kar obožujejo pristaši terenske ježe.

Lipicanec je skoraj edini konj, ki je sposoben za najtežjo stopnjo dresure-šolo nad zemljo. Na sliki S.Gaeta II v levadi.

Poleg dresurnega jahanja učimo konje tudi vožnjo kočije.

Ogledi Kobilarne Lipicancev Hosta in predstavitev.

Kartuzija Pleterje se nahaja v neposredni bližini kobilarne. Ogledate si jo lahko tudi s konjskega hrbta.

V naši bližnji okolici je velika gostinska in kulinarična ponudba ter različne možnosti nastanitev.

Zgodovina in razvoj kobilarne

Kobilarna je začela delovati na razmeroma majhni kmetiji,  na kateri smo se najprej ukvarjali s prašičjerejo, piščančjerejo in tudi govedorejo, vedno pa je na domačiji imel svoje mesto tudi konj. Nato smo začeli z rejo hladnokrvnih konj, predvsem pasem norik in posavec. Nekaj let smo se ukvarjali tudi z rejo toplokrvnih hanoveranskih konj, nato pa je pred približno dvajsetimi leti v hlev prišel prvi lipicanec. Kmalu smo s Krasa pripeljali še tri plemenske lipicanske kobile. Dokončno pa smo se odločili za rejo lipicancev, ko smo prišli do žrebca Siglavy Gaeta II. Ta je bil na rejski razstavi ZRLS ocenjen z oceno "elitno" in tako pridobil licenco kot plemenski žrebec. Kasneje je svoje kvalitete potrdil na mednarodni rejski razstavi lipicancev v Topolcianky, kjer je postal mednarodni šampion.

Kobilarna danes

Danes je v hlevu okoli 50 lipicancev. Vsi imajo rodovnike, potrjene od LIF-a in Kobilarne Lipica. 16 plemenskih kobil in 2-3 plemenski žrebci poskrbijo, da se čreda vsako leto poveča in pomladi z novim naraščajem. Kobilarna poseduje okrog 30 ha pašnih in travnih površin, kar zadostuje za zagotovitev potreb konj po senu. Skoraj polovica lipicancev je čez leto na pašnikih, kjer uživajo v brezmejni svobodi, druženju in dirjanju. Kar nekaj pašnih površin je na nadmorski višini nad 500 m, kjer je teren razgiban, paša pa zelo kvalitetna. Žrebeta do starosti 3-4 let so v prosti reji, ker se tako najbolje razvijejo, socializirajo in naučijo reda, ki vlada v čredi.

Delo in šolanje konj

Z lipicanci se prične delati na lonži pri 3,5 letih, jahati pa šele pri štirih letih. Konje naučimo do nivoja A dresure, nekateri gredo nato za turistično jahanje, kvalitetnejši pa v trening dresure, lahko pa tudi v šolo vožnje kočije. Seveda konje tudi prodajamo, od tistih, ki še niso ujahani, do tistih, ki obvladajo zahtevnejše dresurne naloge, od česar je odvisna tudi cena. Konji imajo različne značaje in sposobnosti, zato je zelo pomembno, za kaj bomo nekega konja uporabljali. Za šolo jahanja, turistično jahanje in vprege je najpomembnejše, da je konj miren, prijazen in ubogljiv. Za zahtevnejše dresurne naloge in za tekmovalne vprege pa morajo biti konji fizično sposobni opravljati težje naloge, zelo pomembna sta tudi konstrukcija in psihično stanje konja. Konj primeren za dresuro ima veliko željo po gibanju, izrazite, energične hode, je prožen v hrbtenici in sklepih, zelo pomembno je, da je pripravljen sodelovati in poslušati trenerja. Poleg tega je pomemben tudi estetski vtis.

Turistično jahanje

V okviru kobilarne deluje tudi jahalna šola. Izvajamo začetne in nadaljevalne tečaje jahanja, priprave na tekmovanja, učenje dresurnega jahanja ter terensko jahanje. Šola jahanja lahko poteka v vsakem vremenu, saj imamo pokrito jahalnico.
Dobro je razvito tudi terensko jahanje. Zaradi razgibane pokrajine v okolici kobilarne je izbira terena zelo pestra, primerna tako za lahke sprehode po bližnjih gozdičih in jahanje po prostrani Šentjernejski dolini, kot za zahtevnejše ture po Gorjancih.

Ogledi Kobilarne Hosta

Predvsem ob koncu tedna je možen ogled kobilarne. Obiskovalci si ogledajo lipicance, hleve, zajahajo konje, po predhodnem naročilu pa se lahko popeljejo tudi s kočijo. Možna sta tudi ogled in predstavitev dresurnega jahanja. Goste postrežemo s kozarčkom cvička, tako da je vzdušje vedno sproščeno in domače.

Okolica in znamenitosti pokrajine

Kartuzija Pleterje:Na mestu, kjer je v 10. stoletju stal grad Scherstein, je leta 1407 celjski grof Herman II  ustanovil kartuzijanski samostan Svete trojice...
Muzej na prostem:V bližini samostana je muzej na prostem  (skansen). Gre za predstavitev kmečkega gospodarstva, kakršno je bilo v teh krajih pred kakšnimi 200 leti
Kostanjeviška jama: Tu so padavinske vode, podzemni vodni tokovi in tektonski premiki skozi tisočletja ustvarili prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik.

Gostinstvo in možnost nastanitve

V neposredni bližini kobilarne so številne vinske kleti, kjer lahko okusite najboljša dolenjska vina, gostilne in restavracije, kjer vam postrežejo z izbrano hrano in značilnimi jedmi...
Možna je nastanitev v neposredni bližini na turistični kmetiji Marija in drugih, za zahtevnejše pa so nekaj kilometrov stran na voljo tudi luksuzni hoteli in apartmaji..